Očala so mi končno omogočila živeti normalno
Prav spomnim se tistega trenutka, ko sem prvič začutil, da mi vid nekoliko peša. To se mi ni še nikoli prej zgodilo. Ravno sem se vozil s službe, nakar sem začel opažati, da je moj vid nekoliko meglen. Na daleč pa sploh nisem več moral prebrati tistih smerokazov. To mi je bilo precej čudno, ter me je kar malo zaskrbelo. A kljub temu nisem delal panike, saj mi je po glavi najprej šlo, da sem morda premalo spil, ter je dehidracija udarila na moj vid.
A ko sem prišel domov, nisem imel tistega občutka, kot ga imaš po dehidraciji. Glava me ni bolela, nisem niti imel nobene omotice. Zato se mi je zdel moj vid precej sumljiv. Naslednji dan sem spet občutil iste težave. Dan za tem ponovno. Tedaj sem prvič pomislil na to, da morda potrebujem očala. Ta misel pa me je precej prestrašila, kajti tega si res nisem želel.
A kljub temu, ali si želim očala ali ne, sem se moral odpraviti na pregled, kajti tako več ni šlo naprej. Na pregledu mojih oči se je nato res izkazalo, da potrebujem očala. Imel sem dioptrijo, ter sem tako videl slabše na daleč, kar je razložilo tiste težave z oddaljenimi prometnimi znaki.
Tedaj me je čakal še postopek, da sem pridobil ustrezna očala. To mi ni bilo prav nič všeč, saj se res nisem veselil nošnje očal. A ko sem si izbral primerne okvirje, ter po pošti dobil par očal, sem se nanje presenetljivo hitro navadil. Danes nimam nobenih problemov z nošnjo očal. Ta so mi postala nekaj čisto vsakdanjega, ter sploh nisem imel tistega občutka, da imam na glavi nekaj, kar me moti. Tako nimam s tem nobenih težav, ter so mi očala res pomagala izboljšati svoj vid, da sem lahko videl tako, če ne še bolje, kot nekoč. …